Berlinčani želijo nazaj reko: "S tem bi mesto spet postalo naše"

Aktivisti iz civilnodružbene pobude Flussbad Berlin si že od leta 2012 prizadevajo za odpravo skoraj stoletne prepovedi kopanja v reki Spree. Ta je bila uvedena maja 1925, ko sta hitro naraščajoče prebivalstvo in industrijski razcvet močno poslabšala kakovost vode, ki je postala nevarna za zdravje, poroča Guardian.

Sokoordinator pobude Jan Edler poudarja, da se je stanje odtlej bistveno izboljšalo. Analize so pokazale, da je voda primerna za kopanje v več kot 90 odstotkih dni kopalne sezone med majem in septembrom.

Edler zagovarja idejo, da bi odraslim omogočili ažurne informacije o kakovosti vode – na primer prek table ali aplikacije – in jim prepustili odločitev, ali bodo šli v vodo ali ne. Po njegovih besedah voda postane nevarna šele ob močnem deževju, ko se fekalije iz kanalizacijskih sistemov izlijejo v reko in ko deževnica s cest odnese olje in delce pnevmatik. Tak primer se je po podatkih Flussbad Berlin nazadnje zgodil novembra lani.

Mestne oblasti kot dodatno oviro omenjajo nevarnost neeksplodiranega eksploziva na rečnem dnu, a Edler ta pomislek zavrača, rekoč, da je to možno tudi v jezerih.

Aktivisti so vzpostavili pilotno "protestno" območje, dolgo 150 metrov, na istem kraju, kot je pred stoletjem delovalo kopališče.

Nekateri Berlinčani v tem vidijo simbolično vrnitev mesta prebivalcem. "Ta del mesta je danes predvsem za turiste. Na ta način bi Berlin lahko spet postal naš," je komentiral 32-letni plavalec Robin Härdter. S tem se strinja tudi domačinka Lina Lahiri, ki je bila navdušena nad plavanjem. Želi si, da bi z akcijo pripomogli k spremembam, a se zaveda, da je Nemčija birokratska država. "To lahko traja še dolgo, držimo pesti," je dodala za Guardian.

Čeprav je širše območje Berlina posejano s številnimi jezeri, kjer je kopanje dovoljeno, je občutek ob kopanju sredi mesta povsem drugačen, pravi 53-letni uradnik Jan Köttke. "Pogled na mesto iz vode je povsem drugačen. Si v zgodovinskem središču, obdan s spomeniki, ampak brez tiste resnosti – je bolj igrivo," je opisal izkušnjo.

Medtem ko so lokalni predstavniki okrožja Mitte že izrazili podporo testnemu obdobju kopanja v reki Spree v letu 2026, mestni oddelek za okolje opozarja, da še čakajo na dokončne študije o higienski ustreznosti reke za kopanje. Po besedah tiskovnega predstavnika Franka Preissa naj bi bile prve ugotovitve znane še letos.

Kako je drugod?

V drugih evropskih državah je kopanje v mestih (spet) dovoljeno. Od julija se bodo Parižani in turisti lahko kopali v Seni na kopališčih blizu Eifflovega stolpa, nedaleč od katedrale Notre-Dame in blizu narodne knjižnice. Kopanje v Seni je bilo uradno prepovedano leta 1923, vendar so se v njej kopali vse do začetka šestdesetih let 20. stoletja.

V Oslu so se korenite spremembe zgodile leta 2015, od takrat je kopanje v oslovskem fjordu – po večkratnem čiščenju – dovoljeno, še piše Guardian.

V danskem Köbenhavnu domačini že desetletja čofotajo v vodi, a ne gre brez izzivov. V začetku leta so se ob kopalnih območjih v pristanišču začasno dvignile rdeče zastave, potem ko je največje dansko podjetje za čiščenje odpadnih voda izpustilo 12.000 kubičnih metrov odpadne vode v eno od köbenhavnskih rek.

V nizozemski prestolnici imajo devet uradnih kopališč ob rekah, ki jih letno obišče šest milijonov ljudi. Kaj pa kanali? Tam kopanje še vedno ni priporočljivo, saj so lahko na dnu prisotne težke kovine.

Kaj pa v Ljubljani? Župan Zoran Janković je marca napovedal, da bo Ljubljanica postala kopališče čez dve leti. Dodal je, da so na občini sprejeli sklep, da se bo Ljubljanica preuredila, in podpisali sklep štirih deležnikov v vrednosti 55 milijonov evrov. Naplavljen mulj pa, da bodo začeli iz reke čistiti še letos. "Tako da čez dve leti bo Ljubljanica kopališče," je takrat zatrdil župan.